Prezebli vikinzi o svojim glazbenim nazorima i planovima te o iskustvu s Talijankama (2007)

Datum intervjua: 06.11.2006

Susretljiva Šveđanina i člana melodičnih hard rockera House Of Shakira, za mnoge poznavatelje europske izvedenice grupe Journey, gitarist Anders Lundström i bubnjar Tony Andersson, nakon koncerta House Of Shakira bili su spremni odvojiti nekoliko minuta za kratak, ali sočan razgovor s ekipom RockLine. U paklenski hladnoj atmosferi improviziranog “backstagea”, koji je predstavljao zapravo samo improvizirani šator kluba Banale u Padovi, jadnici su tijekom razgovora prehlađeno šmrcali…

Aleš: “Danas je posljednji dan vaše tjedne turneje po Italiji. Kako je do nje došlo i jeste li zadovoljni njezinim tijekom?”
Tony: “Volimo Italiju, ali problem je što je ovdje hladno. Svi smo se razboljeli. Vikinzi smo, ali teško podnosimo hladnoću. Usprkos tome turneja je bila dobra i volimo Talijanke.”

Aleš: “Jeste li doista usred snimanja novog albuma ili tek skupljate skice za novi album? Negdje sam pročitao da ovu turneju po Italiji radite usred snimanja novog studijskog albuma?”
Tony: “Prije početka snimanja smo. Imamo pripremljenih ukupno 15 pjesama, a trebamo ih još desetak da bismo mogli odabrati najbolji materijal za novi studijski album!”

Aleš: “Hoće li vaš novi album donijeti i kakve promjene u glazbenom smjeru grupe?
Tony: “Zapravo ne, ali zvukom se vraćamo na početak. Bit će dosta slično onome što smo radili na albumu “Lint”, našem prvijencu. Bit će sličniji albumu “Lint” nego našem posljednjem studijskom albumu “First Class”.

Aleš: Promatrao sam vas tijekom “sound checka”. Osjetio se izniman profesionalan pristup, izniman perfekcionizam i preciznost. Može li se ta vaša radna predanost prenijeti i u studio?”
Tony: “Pjesme ispiljamo sve dok nismo potpuno zadovoljni njima. Trenutno smo bez izdavačke kuće i imamo vremena napretek. Doista želimo napraviti najbolje što znamo i možemo.”

Aleš: “Dakle, najaviti okvirni datum izlaska novog albuma zapravo je trenutno prilično utopijska stvar?”
Tony: Ha, ha, ha. Bolje da ništa ne najavljujemo, ali ako već moram, mogu reći da nova ploča po svoj prilici neće izaći u sljedećoj godini!”

Bojan: Koji su vaši najveći glazbeni utjecaji?
Tony: Ufff,…

Bojan: “Očito je da su Journey jedan od važnijih sastava koji je utjecao na House Of Shakira?”
Tony: “House Of Shakira nas je pet jako različitih osobnosti! Pet različitih glazbenih utjecaja i ukusa. Osobno, prije nego što sam se pridružio House Of Shakira, za Journey uopće nisam čuo.”

Bojan: “Nikad?”
Tony: “Nikad. Kad sam došao u House Of Shakira, slušao sam Black Sabbath, Deep Purple, Iron Maiden. Također puno slušam jazz, pa fusion. Tako sam upoznao Peera. Zajedno smo išli u glazbenu školu u SAD-u. Jako smo različiti kad je riječ o glazbenom ukusu.”

Aleš: “To je jako zanimljivo, onda zapravo možete svirati sve!”
Tony: Heh, doista možeš očekivati sve. Što se AOR rocka tiče, u grupi imamo samo jednog člana koji sluša AOR! To je gitarist Mats!”

Aleš: In kakšni so tvoji glasbeni vzorniki, Anders? Na “sound checku” smo denimo lahko poslušali tvoje riffe iz Heading Out On A Highway.”
Anders: “Ja res. Judas Priest, Led Zeppelin, AC/DC. Kar pa se Journey tiče, pa moram priznati, da sem jih odkril zelo pozno. Gre pravzaprav za edini AOR bend, ki ga lahko poslušam, govorim le zase.”

Aleš: “Nemara zoprno vprašanje, pa vseeno. Če se ozremo po naslovnicah posebej prvega albuma “Lint” in nekaterih vaših verzih s tega albuma, je mogoče sklepati, da so vaša sporočila tudi duhovne narave, čuti se neka pozitivna energija v glasbi, na slehernem koraku?
Anders: “Pišemo o vsem mogočem. Vsekakor nismo osredotočeni le na duhovnost, trudimo se združevati v našo poezijo prav vse aspekte našega življenja.”

Bojan: “Ste igrali kdaj v ZDA?”
Tony: “Igral sem, a nikdar kot House Of Shakira. House Of Shakira tam še nikdar nismo nastopili, na nobenem samostojnem koncertu.”

Bojan: “Slučajno nameravate igrati tudi kaj po ZDA?”
Anders: Problem so promotorji v ZDA. Fani si želijo da bi prišli igrat, v tem sploh ni težava, pač pa je problem ker te glasbe nihče ne podpre. Ne podpre v finančnem smislu. Nihče namreč ni pripravljen plačevati naših nastopov, ker pač nihče ne podpre glasbenega sloga, ki ga gojimo! Sami bi morali plačati, da bi lahko nastopali.”

Bojan: “Odpira se opcija, da bi vi v prihodnjem letu igrali po Evropi kot predskupina Def Leppard?”
Anders: “Ja, res je. Vendar pa kot pravim, tu znova nastopi isti problem. Plačati moraš. Te podpore pa žal nimamo.”

Aleš: “Kako delujete House Of Shakira kot enota? V procesu skladanja materiala, med snemanjem v studiu, kdo piše glasbo?”
Tony: “Mats pride ponavadi z idejo in prične igrati. Potem ga ustavimo in rečemo: “Ne, ne, ne, ne! Tako pa ne gre.” Potem se pogovarjamo in pričnemo vso stvar graditi od začetka. Večinoma se zgodi tako, da oba naša kitarista Mats ali Anders prispevata najprej svoje ideje, potem pa se priključimo ostali in prispevamo svoje predloge in ideje poleg.”

Bojan: “Vsak prispeva torej svoj delež!”
Tony: “Tako je. Prej sem se takoj po koncertu pogovarjal z enim fanom, ki je za eno našo skladbo, ki smo jo igrali dejal, da je najboljša naša, kar smo jih naredili. Vendar pa je nastala popolnoma po istem kalupu kot vse ostale. Naivno! Kot nedolžna šala v studiu!”
Anders: To se lahko pripeti povsem nepričakovano, denimo tudi med “sound checkom”, tik pred koncertnim nastopom”.

Bojan: “Ali kdaj želite z določenimi aranžmaji zveneti podobno nekemu določenemu izvajalcu?”
Anders: “Nikoli. Veš, vsak naš album in skladba je refleksija trenutnega razpoloženjskega stanja skupine, trenutnega stanja duha. Nikoli pa ne skušamo kopirati kogarkoli.”

Aleš: “Danes je bil med vašim koncertom tu v Padovi izredno slab obisk. Zakaj?”
Anders: “Ja, to je pa ena izmed tistih žalostnih plati te turneje. Dva meseca pred pričetkom sem razposlal lokalnim promotorjem skupno 90 plakatov. V enem tednu kolikor se mudimo v Italiji, nisem zasledil na ulicah, niti na stenah zgradb prizorišč, kjer smo koncertirali, enega samega, samcatega plakata.”

Aleš: “Nemogoče!”
Anders: “Ja in vendar se je zgodilo. Denimo v Rimu nas je prišlo poslušat vsega dobrih 100 ljudi. Si zamisliš, v glavnem mestu Italije? Po tej plati smo resnično razočarani, saj smo bili oropani velikega kapitala, ki nam bi ga lahko prinesla korektna promocija s strani lokalnih organizatorjev, kakršne smo sicer drugod vajeni.”

Aleš: “Resnično žalostna reč!”
Anders: “Recimo žal mi je tudi zaradi Emilia (organizator Bologna Rock City, ki je organiziral koncert House Of Shakira v Padovi, op.p.). Ta nas je z velikim navdušenjem povabil in se resnično maksimalno potrudil za vse!”

Bojan: “Kaj pa pravite na fenomen Hammerfall?”
Anders: “Joj, groza! Europe so npr. super, oni so res odlični, perfekcionizem brez primere, njihov opus je vsega spoštovanja vreden. Vendar Hammerfall, to pa je resnična potegavščina za rock glasbo!”

Aleš: “V tej dvorani, na mestu kjer ste prodajali uradne spominke, nisem zasledil vaših preostalih dveh studijskih plošč “III.” in “On The Verge”. Kako to?”
Anders: “Zaradi slabe promocijske podpore naše bivše založbe.”

Aleš:”Zahvaljujoč Bojanu sem pred tem koncertom slišal vsaj dva studijska albuma, “Lint” in “On The Verge”, tako da na srečo nismo prišli popolnoma neuki na vaš koncert.”
Anders: “Ali imaš “On The Verge” album doma?”

Aleš: “Bojan ga ima.”
Anders: “Neverjetno. Tega albuma nisem v življenju nikdar niti otipal, kaj šele da bi dobil en njegov izvod. Niti ne vem katera založba ga je izdala!”

Aleš: “Anders in Tony, hvala vama za vajin dragoceni čas in prijeten klepet. Želimo vama in skupini, da naredite čim boljši novi album, veliko koncertov ter da se znova srečamo. Morda pa ob naslednji priložnosti naša RockLine ekipa pride na Sweden Rock Festival na Švedsko.”
Anders: “To bi bilo super, če bo karkoli podobnega v igri, samo pošljite e-mail na moj naslov, sicer, pa tudi vam hvala za vso podporo in upam da se čimprej spet vidimo.”
Tony: “Tudi z moje strani velika hvala!”

Galerija slik